Rapoša Tajnšek (1993: 139) definira skupnostno socialno delo kot profesionalno aktivnost, ki je usmerjena v preprečevanje in reševanje socialnih problemov v življenjskem okolju posameznika.

Rapoša Tajnšek (2007) govori o individualnih dejavnikih, ki prispevajo na uspešnost človeka pri postavljanju in uresničevanju svojih ciljev.

Avtorica Rapoša Tajnšek piše, da je v samem razvoju socialnega dela le to vključevalo vedno nova področja dela in nove kategorije uporabnikov.

Kot javni uslužbenec predstavljaš del birokratske strukture, ki pa omejuje strokovno avtonomijo, brez katere si je težko zamisliti strokovno prakso (Rapoša Tajnšek, 1996).

Poudarek je na skupnem iskanju in soustvarjanju rešitev in ciljev, ki jih ob pomoči socialnega delavca želi doseči posameznik (Rapoša Tajnšek, 2007, str. 7-9).

Cilj procesov je tako izboljšanje ali dopolnjevanje obstoječih programov in storitev ter načrtovanje novih, ki koristijo prebivalcem interesne skupine (Rapoša Tajnšek, 1993, str. 143).

Uspešnemu prvemu stiku sledi raziskovanje življenjske situacije uporabnika v odnosu, ki poteka v duhu refleksije in dialoga (Rapoša Tajnšek, 2007, str. 8-9).

Ostajajo zakoreninjene predstave socialnega dela kot birokratskega, nekoristnega in nehumanega načina obravnavanja življenjskih težav in stisk (Rapoša Tajnšek, 1996).

Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih določa le najnujnejše pogoje in načela pri posvojitvi ( Rapoša-Tajnšek in drugi 2002 , 4 ) .

Pogosta je kombinacija funkcionalnih in procesnih ciljev, npr. pri podpori ranljivim skupinam za doseganje večje socialne pravičnosti (Rapoša Tajnšek, 2003:3-4).

Že Rapoša Tajnšek (1993) kot osrednji koncept skupnostnega socialnega dela izpostavi pojem življenjskega okolja oz. sveta, v katerem živimo.

Socialni delavec ali delavka mora nuditi oporo tistemu članu družine, ki predstavlja pomemben vir za otroka (Rapoša Tajnšek, 1993).

Skrb za ljudi je postala pomembna v podjetjih, saj je ta neposredno povezana s preživetjem podjetja (Rapoša Tajnšek, 1998).

Poslanstvo socialnega dela je, da strokovna delavka skupaj z uporabnikom širi in razvija njegove življenjske priložnosti (Rapoša Tajnšek, 1996: 8).

Ocenjujejo , da velika večina zaposlenih poišče pomoč na lastno željo , nekatere pa napotijo po pomoč njihovi nadrejeni ( Rapoša Tajnšek , 1998 : 287 ) .

Med raziskovanjem in soustvarjanjem rešitev je ključno upoštevanje etike udeleženosti, krepitve moči in drugih socialnodelovnih konceptov (Rapoša Tajnšek, 2007, str. 10-11).

Ocenjujejo, da velika večina zaposlenih poišče pomoč na lastno željo, nekatere pa napotijo po pomoč njihovi nadrejeni (Rapoša Tajnšek, 1998: 287).

Tudi Rapoša Tajnšek (1996) zapiše, da je socialno delo v odnosu do gostujočih zdravstvenih dejavnostih podrejeno primarnim strokam.

V službi gradimo svojo identiteto, pridobivamo dohodek in zadovoljujemo svoje potrebe, tako osebne kot socialne (Rapoša Tajnšek, 1997, str. 87).

Program zapolnjuje praznino na področju priprave na posvojitev otroka , kar je ugotovila že raziskava leta 1999 ( Rapoša Tajnšek s sodelavci , 1999 ) .